DIVJA KULINARIKA
Poroka med divjimi rastlinami in sodobnimi jedmi
Slovenci imamo bogastvo samoniklih divjih rastlin, pravi Katarina Marinč. Da bodo rastline tako pomemben del njenega življenja, sicer dolgo ni vedela, a ko jo spomin ponese v otroštvo, je popolnoma jasno, da se je njena ljubezen do rastlin kot živih bitij pričela v ranem otroštvu, na babičini kmetiji na Dolenjskem. Tam je živela do osmega leta, ko sta se z mamico preselili v Novo mesto. Kar 18 let je poučevala francoščino in angleščino, a pot jo je vodila naprej. Trenutno živi med Slovenijo, Francijo in Mavricijem. Pa še kakšna država se znajde na poti. Je certificirana učiteljica kundalini joge in meditacije, multiterapevtka, njeno znanje pa zajema tudi znanost svete geometrije, ki jo navdihuje tudi pri oblikovanju solatnih krožnikov, sladic in jedi. Vsepovsod se že več kot 20 let razvaja z divjo hrano: tako kot si nekateri ne bi predstavljali jedi brez soli, si je ona ne predstavlja brez ščepca divjine. Znanost je dokazala, da ima divja hrana več kot 10-krat večjo vsebnost rudnin, mineralov in vitaminov kot ekološko pridelana zelenjava. Tudi naše telo jo popolnoma sprejema in je prava superhrana.
Da ima Katarina tako poglobljen odnos do vseh rastlin, imata zasluge babica Julija in mami Irena. Babica jo je vpeljala v svet narave in stika z zemljo. Ni je učila z besedami, ampak z zgledom. Mamica pa je vedno podpirala njeno globoko senzibilnost in dušne darove. Babica je živela za kmetijo in se med drugim preživljala s fižolom. Zahvaljujoč fižolu je vsako jesen za vstop v šolo oblekla in obula vseh svojih pet otrok. Mala Katarina ji je vedno pomagala pri sajenju fižola. Ko so ji nekoč pri obiranju fižolčki padli na tla, jo je babica pogledala v oči in ji dejala: »Kati, le poberi jih, jih je zemljica rabila roditi.« To sporočilo sogovornica še vedno nosi v srcu, nič ni samoumevno, da je zraslo, vedno, ko utrga zelenjavo ali rastlino ali sadje, se zahvali naravi, zato ji je še toliko bolj hudo, kako je človek uničil naravo. Babica ji je dala tudi zavedanje prisotnosti, kako je bila vedno prisotna v tistem, kar je delala, od dela v hlevu, na njivi, pripravi drv, sena do peke kruha, priprave žgancev, nabiranja kostanja ali obiranja kamilic za čaj. Ko je Katarina študirala in jo je večkrat poklicala, je o zelenjavi vedno govorila kot o živih bitjih. Tudi če je bilo na njivi 50 cvetač, je bila za babico pomembna vsaka.
V divji hrani je veliko svetlobe.
Ko se rodimo, ima vsaka celica do 200 mitohondrijev. »Mitohondriji so tisti, ki posrkajo svetlobo iz hrane in jo spremenijo v energijo, da lahko živimo. Z leti imamo mitohondrijev vse manj zaradi industrijske prehrane, onesnaženega zraka in vode, antibiotikov, pesticidov, stresnega življenja, zato je kvaliteta hrane tako pomembna. Divje rastline in cvetovi imajo ogromno svetlobe, « razlaga Katarina. Mitohondrije si je mogoče pridobiti, če delamo z rokami brez rokavic s prstjo ali če hodimo bosi po travi.
»V naravi se tako dobro počutimo, ker nas vrne v našo pristno naravo, v ljubezen in mir, ki smo. Nabiranje divjih rastlin lahko popestri naše sprehode ali izlete v naravo, domov pa prinesemo hrano z veliko hranilno vrednostjo. Z njo vplivamo tudi na našo DNK, saj je že znanstveno dokazano, da divja hrana pomaga pri celični obnovi,« dodaja sogovornica. Vsaka rastlina in cvetlica nam podarja tudi barvno terapijo in vpliva na naše čustveno, miselno in duševno telo. Na primer nežno moder cvet cikorije odpira srce brezpogojni ljubezni in nas uči, da smo vredni ljubezni.
Regrat, kopriva, rman in trpotec so rastline, ki nas razveseljujejo vse leto, razen ko travnike pobeli sneg. Spomladi se jih veselimo, jeseni, ko ponovno zrastejo, jih marsikdaj spregledamo. Katarina je velika ljubiteljica regrata, tako da ga ima tudi v zimskem vrtu, da ga lahko je vse leto. »To je res pravo superživilo in če bi ga Slovenci jedli vse leto, bi zmagali v zdravju, « razlaga. Poleti ga je sicer bolje nabirati na senčnih legah ali v gozdu, ker je manj grenek. Grenčino regratove solate zmanjšamo s toplim krompirjem, jajčki ali fižolom. »Krasno bi bilo, da se ga navadimo jesti skozi vse leto ali da bi vsak dan pridali vsaj nekaj regratovih listkov v solato, smuti ali kuhane jedi. Lahko ga uporabljamo kot pateršilj, « je navdušena Katarina, ki poskuša svoje tečajnike divje kulinarike navaditi, da sta užitna tudi cvet in steblo.
Prav vse omenjene rastline lahko tudi blanširamo, njihova uporaba pa se tako zelo razširi. Dodajamo jih lahko v juhe, omake, omlete, lazanjo, zelenjavne mafine, prav tako pa lahko surove in na drobno nasekljane potresemo po solati ali juhi. »Samo začeti je treba,« spodbuja Katarina, »ko se navadimo, da trpotčeve liste uporabimo namesto pora v juhi, koprivo namesto špinače ali blitve, regratove ali rmanove cvetove kot okras na solati, smo naredili veliko.«
Sama je divjo hrano vsak dan, včasih, če je sneg, uporabi posušene cvetove, posušena koprivna semena ali zamrznjeno ali vloženo divjo hrano, sicer pa jo rešujejo divje rastline presajene v zimski vrt. Vedno si lahko naredimo cvetno vodo za pitje, ko v studenčnico namočimo cvetove divjih, vrtnih ali balkonskih rož in grmov, od malih marjetic, vrtnic, španskega bezga do pelargonij, ki jih imamo skoraj vsi doma. Katarina spomladi za solate nabira tudi sveže liste dreves, kot so bukev in lipa. Vedno se drži pravila, da obere le nekaj listov ene veje. Poleti pa te liste posuši in jih nato potrese po smutiju ali pa doda moki. Tako občutek gozda živi vse leto v njeni kuhinji.
Divja kulinarika je tesno prepletena z njenim življenjem, vedno tudi zase krožnik lepo uredi. Ker je tudi učiteljica svete geometrije, to prenaša na svoje krožnike. »Sveta geometrija je lepo vidna v cvetu sončnice,« dodaja. Ko je imela pred nekaj leti na posestvu v Franciji zidarje, jim je spekla pice in jih okrasila z divjimi cvetovi. Čeprav je mislila, da mogoče ne bodo sprejeli te okrasitve, so bili prav navdušeni, vse je zanimalo, kaj je na picah, celo fotografirali so jih in pošiljali fotografije svojim ženam, da so videle, kaj jedo. »Divji cvetovi na pici so postali vezni člen med nami. Tako sem izvedela iz katerih držav prihajajo in katere so njihove najljubše jedi. Zelo mi je všeč tudi francoska navada, ko si vsakdo sam postreže solato ter jo polije s polivko po svoji želji. Posodica s polivko tako potuje od enega do drugega, ljudje se pogovarjajo in pogledajo drug drugega. Francija mi je dala tudi navado, da se je počasi,« pravi še Katarina, kateri bi bil krožnik brez barv pust in tuj. Barve vplivajo tudi na naše čakre oziroma energijske centre v telesu.
Regratova solatna mandala
s kuhanim krompirjem, trpotčevimi cvetovi, rumenimi cvetovi metuljnice, modrimi cvetovi borage, obdana z listi rmana, roza cvetovi sleza ter posuta s svežimi koprivnimi semeni nas popelje na travnik in v svet okusov. Solatni preliv iz gorčice (olivno olje, kis ali sok limone, sol, poper, dijonska gorčica) polijete na solato naknadno, po svoji želji.
Vegetarijanski trpotčevi ocvirki
Mlade trpotčeve cvetove lahko spremenite v ocvirke. Naberete jih spomladi ali jeseni, ko trpotec ponovno zacveti. V ponvi in na olivnem olju popražimo na drobno narezan česen in dodamo poblanširane trpotčeve cvetove. Nato ponev odstavimo, počakamo nekaj sekund, da je olje manj vroče, in pridamo sezamova semena, ki hitro pozlate. Take ocvirke date tople ali mrzle na katerokoli solato. Če so topli, so zelo hrustljavi.
Koprivin pesto
Pesto se uporablja kot namaz za krekerje ali kruh, kot slastno pikico na vrhu narezanega svežega korenja, cvetače, janeža pri predjedeh ali kot priboljšek k pireju ali testeninam.
Potrebujete:
- 60 g svežih koprivnih listov brez stebla (vedno odtrgate prvih 6–8 zgornjih listov),
- 3 jušne žlice olivnega ali orehovega olja,
- 2 stroka česna,
- sok 1 limone,
- ščepec soli in ščepec popra ter
- pest na grobo zmletih lešnikov (ali pinjol ali mandljev).
Priprava: liste umijete v mlačni vodi in jih osušite. V mikserju zmeljete vse sestavine, razen lešnikov. V to zmes ročno vmešate lešnike. Po želji dodate parmezan. Shranite v steklenem kozarčku, vrh pesta prelijte z oljem. Najbolje je, da ga pripravljate sproti in ne za ozimnico. Hranite ga v hladilniku.
Koprivna semena so zelo bogata z beljakovinami, česar so še posebej veseli vegetarijanci in vegani.
Rmanova cvetna voda
V vrč studenčnice namočimo rmanove cvetove ali stebla z listi in cvetovi in jih pustimo stati nekaj ur ali čez noč. Rman bo vodi dal poseben vonj, energetsko pa bo v nas spodbudil v povezavo z zemljo in nebom. V tej povezavi smo v svoji resnični moči, naša 3. čakra, naše notranje sonce pa je uravnoteženo na telesni, čustveni, miselni in dušni ravni. Če je le mogoče, pijmo studenčnico in ne vode iz pipe.
Zelen smuti
Zmiksamo nekaj listov koprive, regrata, rmana, trpotca, regačice, zvezdice ter dodamo še banano, ingver in jabolko.
Navadna marjetica – sonce, čistost in ljubezen v eni sami cvetlici
Če bi morala Katarina izbrati najljubšo cvetlico, bi bili to navadna marjetica in ivanjščica. Obe sta tudi užitni. Po navadi je mala marjetka prva roža, ki jo otrok utrga in prinese mamici. Ivanjščica pa povezuje Katarino še z njeno prababico, ki se je spoznala na zelišča. Ko je umrla, ji je štiriletna Katarina nabrala šopek ivanjščic. Še zdaj se živo spomni, kako so ga vsi umikali, da so bile v ospredju druge kupljene rože, ona pa ga je vztrajno vračala na mesto kjer je ležala babica.
Katarina zelo rada raziskuje tudi etnobotaniko, pripovedovanje zgodb ter energijska sporočila rastlin.
»Vrtnica je na svojo rojstnodnevno zabavo povabila vse cvetlice. Ena majhna roža, marjetica, je mislila, da je preveč navadna, da bi se pojavila pred kraljico rož. Vrtnica ji je rekla naj se sebe ne sramuje: »Ti si tista, ki imaš brezmadežno belo obleko in zlato srce!« Marjetica je pordečela in od takrat so njeni beli lističi na spodnji strani obarvani roza, z ljubeznijo. Mala ali navadna marjetica nas vabi, da se spomnimo lepote navadnosti, pristnosti, preprostosti, naše čiste Duše in da te kvalitete cvetimo, tako kot cveti ona, vse leto. Marjetica predstavlja sonce, čistost in ljubezen,« pripoveduje Katarina zgodbo marjetice.
Pravila nabiranja in zanimivosti
Ne naberete in ne pojete ničesar, česar ne poznate.
Naberete le toliko kot potrebujete.
Rastlin ne pulite, razen če boste uporabili tudi korenine.
Ne nabirate v bližini obdelovalnih površin kjer se uporabljajo pesticidi, v bližini avtocest ali na poteh kjer se sprehajajo psi.
Naberete tretjino cvetov ali rastlin, ki jih najdete, preostanek pustite za ostale nabiralce, živali ter ohranitev rastlin.
Nikoli naj se ne vidi, da ste hodili po travniku in poteptali travo.
Ste sočutni nabiralci, vedno se zahvalite za darove narave.
Postopoma uvajate količino divje hrane. Pojeste jo tako in tako manj, ker je bolj hranilna.
Za začetek, če nimate idej, jo pridajate solatam in receptom, ki jih že poznate.
Divjo hrano telo v polnosti sprejme, ker jo naša DNK prepozna.
Divjo hrano lahko tudi posušite in hranite v steklenih kozarcih, zdravilna vrednost se bo ohranila leto dni.
Katarina Marinč, mednarodna predavateljica, učiteljica univerzalnih zakonov in portalov, kundalini joge, tehnologije diamantne zemlje in divje kulinarike
Vabljeni na začetne in nadaljevalne spletne tečaje Čutne divje kulinarike s Katarino, Ljubezen na krožniku in Regrat – od solate do sladice








