Revija Suzy, Avgust 2022
Piše: Katarina Marinč
..
…
…
DOBRODOŠLI V NAJVEČJI KUHINJI NA SVETU: V NARAVI
Moji prvi spomini nabiralništva so vijolične roke male Katarine, ki je ure preživela v gozdu s svojo mami, ki je nabirala košare borovnic za domači sirup. Spomnim se tudi kako mi je prababica, imela sem okoli 4 leta, razlagala o rumenih in belih rožah za katere sem si imeni zapomnila šele mnogo let kasneje, to sta bili tavžentroža in rman. Lisičke, jurčke in kostanj sem nabirala s staro mamo, za zapomnitev kaj kje raste sem imela fotografski spomin. Vsako pomlad smo se na naši kmetiji veselili lončenih skled polnih regrata in toplega krompirja, šele v odrasli dobi pa sem se naučila, da se regrat lahko jé celo leto in da jeseni požene nove sočne svetle liste. Lipov, šipkov, koprivin in kamiličin čaj je bil vedno domač: vsako poletje smo v senci na klopci pred hišo pripravljali cvetove za sušenje. Iz lipe in kopriv sedaj ustvarjam še mnogo več, ljubezen do narave in njenih sadov pa mi je bila položena v srce v ranem otroštvu. Narava in cvetlice so bile moje zavetje in velikokorat moje tolažnice. Marsikaj sem jim povedala, one pa meni o sebi.
…
NARAVA IN TOK ZAVESTI
Ob pisanju tega članka sem se spomnila na magdalenke iz zgodbe francoskega pisatelja Marcela Prousta. Vsakič, ko je Marcel kot otrok obiskal teto, je dobil pecivo magdalenke in čaj. Svojo teto je imel zelo rad. Kadarkoli je v odrasli dobi jedel magdalenke, ga je okus magdalenk ponesel nazaj v otroštvo, v čas preživet z ljubljeno teto in tako je preteklost preko čutov prinesel v sedanjost : v literaturi je bilo to prvikrat poimenovano kot ‘tok zavesti’. Narava in njeni sadovi nas lahko enako poneso skozi prostor in čas: kaj pa vi, si morebti v prihodnosti želite naučiti priprave živih hranilnih krožnikov ter divjih sprehodov?
…
UŽITNE DIVJE RASTLINE IN CVETOVI SO VITAMINSKE BOMBE
Vse več kuharskih mojstrov vnaša v svojo kuhinjo užitne divje rastline in cvetove: te lahko vsebujejo tudi po 100 krat več vitaminov in mineralov kot organsko pridelana zelenjava. Poleg tega nas razveseljujejo skozi vse letne čase: vsi poznamo trobentice, vijolice, marjetice, regrat, koprive, trpotec, rman, robide. Uporabljamo jih lahko za solate, v omletah, juhah, omakah, prikuhah, iz njih lahko naredimo sirupe, likerje, peste ali jih posušimo za čaje, posipe in moke. Na naše krožnike pa ne prinesejo le vitaminov ampak tudi paleto barv, oblik in simfonijo okusov.
…
KJE ZAČETI?
Priporočljivo je začeti z najbolj poznanimi in razširjenimi rastlinami in z osebo, ki jih dobro pozna : uvajalna praktična delavnica je krasna izbira. Prvo pravilo divjega nabiralništva je, da nikoli ne naberemo in pojemo rastline, ki je ne poznamo saj niso vse užitne. Zagotovo ste že brali kako je užitni divji čemaž po listih podoben šmarnici, ki je toksična. Ravno tako rastlin ne izpulimo ali odtrgamo iz njenega naravnega okolja, če nismo sigurni, da jo bomo uporabili : lahko pa jo slikamo in potem poiščemo ime rastline in njeno morebitno uporabnost.
…
OMLETA IZ MARJETIC
Potem ko poznamo neko divjo rastlino, je čas za prakso. Spomladi boste na travnikih našli male marjetice: iz njih si lahko spletete naglavni venček, jih posušite za čaj, pridate sveže katerikoli solati ali z njimi oplemenitite jajčno omleto: na olivnem ali kokosovemu olju popražite čebulo in česen, pridate ražvrkljana jajčka, po želji sol, poper, čemaž, pateršilj, drobnjak ter marjetice. Ko je omleta pečena, jo posujete s cvetovi marjetic in njenimi listi, ki so tudi užitni. Za okras lahko pridate cvetove in liste trobentic, vijolic, pa tudi roza cvetovi črne detelje in mrtve koprive se že najdejo v tem času. Dobrodošli na spletni strani www.livinglove.lv/si za več receptov, videov in zgodb iz divjine.
…
ŠE NEKAJ PRAVIL NABIRANJA
Nabiramo na območjih kjer se ne uporabljajo pesticidi in kjer ni sprehajalnih poti za pse. Naberemo le toliko kot bomo uporabili: tako pustimo, da divje rastline rastejo in cvetijo naprej ter ustvarjajo semena za naslednjo sezono in tudi za naše zanamce. Ko najdemo otoke materine dušice, origana ali ivanščic ali katere druge divje rastline, poberemo le tretjino, torej ne oskubimo vsega in predvsem ne pohodimo in potlačimo trave in rastlin: naš obisk naj ostane neopazen, srce pa hvaležno za darove in srečanje.
…
KAJ IMAJO SKUPNEGA DIVJA BLITVA, SLEZ IN IBIZA?
Pred 5 letimi sva z možem Jeromom večkrat predavala na Ibizi. Tja sva vsakič potovala z avtodomom. Ob prvem obisku otoka sva zjutraj v naravi našla kraj, da se malo naspiva po prečuti noči na trajektu. Ker nisem mogla spati, sem šla na sprehod. Nazaj sem prišla s polnim naročjem divje blitve in prekrasnimi nežno rozastimi cvetovi sleza: od takrat vedno pravim, da divje rastline najdemo vsepovsod, ko jih enkrat poznamo oziroma da so one tiste, ki najdejo nas. Nekaj cvetov sleza sem posušila in sedaj slez iz Ibize živi naprej in krasi najina vrtova v Sloveniji in Franciji.
…
NABIRANJE KOT MEDITACIJA IN STIK S SEBOJ
Ko se sprehajam po travnikih, gozdu in gozdnih poteh, je to čas zame. Pred letom dni sva z možem kupila manjše posestvo v francoski Bretanji in prelepo je bilo skozi letne čse opazovati kaj je pokukalo iz zemlje: odkrila sem dva sleza, ki rasteta v drevo, travniške penuše katerih cvetovi imajo okus kolerabe so krasile najine solate spomladi, pa mak tudi. Ko sem rezala vrtnice, sem med njimi našla šenjanževke. Ker so zime v Bretanji mile, je vseskozi rastel regrat, v pokritem vrtu pa je vsa tla prekrila navadna zvezdica ali kurja črevca. Ta rastlinica z rahlim okusom lešnika je vse več kot plevel in je po medicinskih in kulinaričnih lastnostih pravi čudež narave: zagotovo jo imate na vrtu. Na posestvu raste tudi veliko kopriv, kar me srčno veseli saj je to ena najbolj zdravilnih rastlin: iz njenih semen lahko naredimo celo moko.
…
ZNANJE ZA ZDAJ IN ZA VSE ŽIVLJENJE
Znanje o divjih rastlinah je neskončno, narava nam resnično daje vse, če se le želimo učiti od nje. Divje rastline rastejo tu že od davnine, iz prsti znajo dobiti prvobitno življenjsko esenco, našem telesu na samointeligenten način dajejo to kar potrebuje, naši duši pa barvno terapijo in stik s seboj. Nekateri jih priporočajo poznati v primeru preživetja, če ne bo druge hrane. Sama pa sem hvaležna, da so del mojega življenja in ne preživetja. Vsakič znova se čudim njihovi moč vrniti nas nazaj v našo lastno pristno izvorno divjo naravo, v ljubezen, ki smo.
…
….
KATARINA MARINČ,
Ljubiteljica divjih rastlin, multiterapevtka, učiteljica kundalini joge, svete geometrije, univerzalnih zakonov in portalov
www.livinglove.lv/si
